Vale de Tavignano

Tudi danes se nama je uspelo zbuditi okrog 8. ure in izvesti jutranjo proceduro. Po včerajšnjem pogovoru s sosedoma iz kampa (zelo netipičen angleški par) sva se odločila, da greva danes po njuni poti ter si pobliže ogledava dolino Tavignano. Reki Restonica in Tavignano po sosednih dolinah pritečeta v Corte, kjer se združita.

Zapeljala sva se do roba mesta in pot nadaljevala peš. Prvi del poti sva hodila ob reki, kjer se je steza kmalu začela ožati in teren postajati vse bolj neprehoden. To nama je dalo misliti, da morda nisva na pravi poti. Ugotovila sva, da je prava steza speljana nekoliko više po strmem pobočju, midva pa sva na eni izmed stranskih stezic. Izbrala sva si primerno mesto in jo mahnila po hribu navzgor. Bilo je že peklensko vroče in zelo strmo. Še dobro, da sem imela pohodne palice in planinske čevlje. Sem bila nekajkrat kar srečna, da sem imela oboje med prtljago.

p9010232.JPG

Pot sva nadaljevala proti prvemu mostu čez reko, ki je bil najin zastavljen cilj (približno 2 uri v eno smer). Videlo se je, da je bila nekoč ta pot narejena za mule. Velik del poti je bil vklesan v skalo strmega pobočja in kot za stezo dokaj širok. Na poti sva večkrat postala in si vzela trenutek ali tri za občudovanje narave, ki je tukaj res prekrasna. Čas sva si vzela tudi za robide, katerih je bilo ob poti vse polno. Proti koncu se nama je pot začela že malo vleči (predvsem meni), vendar sva vztrajala do zastavljenega cilja.

p9010258.JPG

Ko sva prečkala most sva poiskala primerno skalo ob reki in si malo odpočila. Poseben užitek je bil utrujene noge (od včerajšnjega in današnjega podviga) potopiti v ledeno mrzlo vodo. Kar nekaj časa sva se kopala v sončnih žarkih. Za vodo pa nisva zbrala poguma, saj je bila kar preveč hladna.

Pot nazaj proti Cortam je hitro minila in kar kmalu sva se že tuširala v kampu. Odločila sva se, da si ogledava še citadelo, ki je v sklopu muzeja (Musee de la Corse). Muzej prikazuje predvsem utrinke iz življenja otočanov v preteklosti in začetke korziškega turizma. Za podroben ogled muzeja ni bilo časa, saj sva imela do zaprtja le dve uri.

p9010272.JPG

Sledila je večerja v kampu. “Skuhala” sva si predpripravljeno rižoto s tunino in smetano. Izgledala je bolj sumljivo, vendar je bila zelo okusna. Nato je sledila priprava na nočni počitek. Tokrat sem se odločila bolje pripraviti (beri obleči) kot prejšnjo noč. Obe pretekli noči me je namreč zeblo in sem se kljub temu, da sem bila pokrita z dvema spalnima vrečama in odejo, večkrat prebudila. Ko sonce zaide, se tukaj kljub letnemu času hitro shladi in večerjava kar v dolgih hlačah in debelih puloverjih. Danes bo torej pižamo zamenjal termo-flis!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: