Corte v vzvratnem ogledalu

To noč me ni prav nič zeblo! Temeljite večerne priprave so očitno obrodile sadove. :)

Tokrat sva se zbudila nekoliko prej kot ponavadi, saj idej za preživetje dneva ni manjkalo. Poleg vsega naju je čakalo tudi pospravljanje šotora in ostale krame. Po zajtrku sva za to porabila skoraj eno uro. Ko je Marko plačal kamp, sva šla še enkrat v Corte – kar tako, malo po mestu.

p9020278.JPG

Privoščila sva si malico z dobrotami iz ene izmed malih pekarn na glavni ulici. Slano in sladko pecivo je bilo odlično!

Poskušala sva zamenjati 500€ v manjše bankovce, vendar nama kar ni uspelo. Najprej je Marko poskusil že v kampu, vendar se je tip baje nekaj razburjal in ga spraševal po zdravi pameti. Zato sva tokrat šla naravnost na banko. Na najino presenečenje so naju zavrnili in poslali na pošto?! Tudi tam ni bilo uspeha. To je res precej denarja, ampak ali ni osnovno poslanstvo banke poslovanje z denarjem!? Grozno! Uspelo nama je šele z obiskom Casino supermarketa. Preprosto sva nabrala kup hrane in na blagajni plačala z bankovcem. Na povpraševanje po drobižu sva le skomignila z rameni. V stilu: “Midva nič vedeti. Biti samo dva glupa turista.” Po telefonski intervenciji in nekaj “if looks could kill…” pogledih je operacija uspela. Končno!

Naslednja postaja je bila most Muricciolo, ki se nahaja blizu vasi Albertacce. Najprej sva se že odpeljala ven iz vasi, kjer sva odkrila dva druga (prav tako zanimiva) mostova. Vrnila sva se v vas in parkirala ob cesti. Pri velikem lesenem križu sva nadaljevala pot po stezi. Po pol ure sva prispela do iskanega mosta, ob katerem stoji tudi zapuščen mlin. Odprl se nama je mamljiv pogled na naravne bazenčke v strugi reke.

p9020302.JPG

Kljub temu, da je bila voda ledeno mrzla, se tokrat nisva mogla upreti skušnjavi. Bazenček z majhnim slapom je bil čisto preveč mamljiv. Občutek je bil prav poseben – voda je bila tako mrzla, da niti zeblo ni več! Čutiti je bilo le zbadanje po celem telesu. Ko sem prišla iz vode, sem imela roke čisto otrple od mraza. Četudi se sliši še tako neverjetno, mi je bilo kopanje v velik užitek.

p9020308.JPG

Po šok terapiji sva se kar nekaj časa grela na soncu. Ko sem čez nekaj časa poskakovala po gladkih skalah, mi je naenkrat spodrsnilo in v trenutku sem bila (skupaj z brisačo) spet v mrzli vodi. Še hitreje pa sem bila zopet zunaj.

Ker naju je čakal še dobršen del poti sva se kmalu odpravila do avtomobila in nato nazaj skozi Corte, proti vzhodni obali.

Najina naslednja postaja je bil kamp Cote des Nacres v bližini Solenzare. Tukaj imava svojo parcelo na kateri je prostora še vsaj za dva šotora. Ko sva postavila šotor, sva povečerjala joto iz Etine konzerve, ki sva jo imela še od doma. Nato sva se še sprehodila po kampu, zadaj pa spat. Jutri je na programu lenarjenje in kopanje v morju.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: