Les Iles Lavezzi

Tokrat sva zajtrk preskočila, ker sva hotela čimprej priti do pristanišča v Bonifaciu. Ideja je bila, da še enkrat poskusiva zbarantati čimbolj ugodno ceno in kupiva karto za prvo turo.

Malo pred osmo uro, ko sva prispela tja, je pristanišče še na pol spalo (vključno s prodajalci kart za izlete). Po sprehodu okrog pristanišča je Marko izvedel še neuspel poizkus barantanja. Četudi je najprej slabo kazalo, sva dobila karte že za ob 9h.

Vožnja z ladjo je trajala približno pol ure. Pogled na Bonifacio z morja je bil nadvse spektakularen. Kot pravi turisti, smo potniki med potjo veselo pritiskali na sprožilce fotoaparatov.

p9070572.JPG

Na otočku nas je pričakal mladenič, ki je razložil pravila obnašanja – skupina otokov Lavezzi je namreč del naravnega parka.

Nad otokom sem bila kar malo razočarana, saj sem pričakovala lepše plaže. Poleg tega so bile na J in JV delu tudi meduze. Na srečo jih na SV delu ni bilo videti. Tam sva poiskala primeren zalivček in si s pomočjo brisače naredila senčno zavetje. V neposredni bližini je Marko kmalu opazil slona. No, ne čisto pravega, ampak takega kamnitega.

p9070504.JPG

Na splošno so skale na celem otoku razporejene v nenavadne formacije. Marko je seveda vse veselo dokumentiral.

p9070508.JPG

Ker je otok naravni park, je ribolov seveda prepovedan. Posledično je v morju vse polno rib, ki sva jih nadlegovala med potapljanjem.

Otok sva zapustila z zadnjo rundo obiskovalcev. Opazila sva, da vse prišleke preštejejo in vsak dan posebej vodijo evidenco obiskovalcev. Ker na otoku ni ničesar razen grmovja in skal, bi znalo biti tam rahlo neugodno prenočevati.

Pot proti Bonifaciu je trajala celo uro. Naredili smo namreč obhod po bližnjih otokih. Pluli smo mimo otoka Cavallo, kjer imajo počitniške vile razni pomembneži. Med drugim naprimer tudi princesa Carolina. Nama se otok ni zdel nič posebnega. Ogledali smo si tudi nekaj plaž (Plage de Sperone), svetilnikov in jamo s kapniki, ki baje spominjajo na Napoleonove kodre. Na stropu jame je odprtina v obliki Korzike. Ko sem pogledala v vodo, sem zagledala celo jato neobičajnih, velikih meduz. Videti so bile kot rože z vijoličnimi cvetovi. Voda je bila lepe svetlo modre barve in zaradi čistega morja se je videlo zelo globoko.

p9070009a.jpg

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: