Sartene in menhirji Caurie

Iz kampa sva se tokrat odpravila šele okrog 10. ure. Namenila sva se proti mestu Sartene, katerega posebnost je ceremonija “U Catenacciu”, kar bi lahko prevedli kot “uklenjeni”. To je nočna procesija, ki se v soju sveč vsako leto na Veliki petek vije skozi mestne ulice. “Rdeči kaznjenec” na čelu procesije nosi težak lesen križ, za gležnje pa ima pripeto železno verigo.

p9080046.JPG

V preteklosti je bil “rdeči kaznjenec” največkrat prestopnik, ki se je prostovoljno javil za omenjeno vlogo in čigar identiteta je bila znana le lokalnemu duhovniku. To naj bi bila neke vrste pokora za storjene grehe. Zadeva je lahko izpadla precej grobo, saj je bilo dostikrat na dnevnem redu tudi kamenjanje in pretepanje moža pod rdečo kapuco. Brez poškodb jo je odnesel le malokdo, vendar uradno baje ni podatkov o smrtnih žrtvah pri tem “športu”. Kljub omenjenim malenkostim sta križ in veriga že rezervirana do leta 2040. Pohitite z rezervacijami!
Po sprehodu skozi mesto sva se odpeljala proti megalitom Caurie. To je področje, na katerem je več skupin megalitskih skulptur. Najprej sva prišla do skupine menhirjev Stantari. Na dveh so se ohranile celo grobe obrazne poteze.

p9080062.JPG

Nadaljevala sva mimo naslednje skupine, precej podobne prejšnji – Renaggiu ter prispela do grobnice Dolmen de Fontanaccia. Ker so mi na splošno razni kamni všeč, se mi je vse skupaj zdelo kar zanimivo.

p9080076.JPG

Odločila sva se, da za en dan še nimava dovolj kamenja in se zapeljala še do Palaggia. Tam je skoncentriranih največ menhirjev na kupu. Med tamkajšnjimi obiskovalci je bil tudi starejši italijanski par. Na vse pretege sta se trudila začutiti energijo, ki naj bi prek kamnov sevala iz zemlje. Ko sta videla, da ju radovedno opazujem, sta mi začela razlagati, da verjameta v zdravilno energijo, ki spi globoko pod zemljo. Če jo znaš zbuditi, naj bi prek kamnov, v spiralah prišla do površja zemlje.

p9080080.JPG

Na vseh omenjenih najdbiščih sva srečevala iste ljudi, ki so bili očitno navdušeni nad menhirji. Med njimi je bila tudi francozinja, ki naju je takoj označila za Slovenca. Bila je precej navdušena nad počitnicami pri nas.

Po prašnem dnevu med takšnimi in drugačnimi kamni, sva se odpravila na pozno popoldansko kopanje – tokrat v morje. Marko je dejansko malo zaplaval, jaz pa se zaradi vetra nisem opogumila. Raje sem malo fotografirala okolico.

p9080091.JPG

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: