Moby Lines

Zbudila sva se že ob 5:45. Ko sva se uredila naju je v kuhinji že čakal zajtrk. Hitro sva pojedla, se poslovila od Nerine (Pepe je še spal) ter se odpravila proti Livornu.

Pristanišče sva brez težav našla. Do odhoda trajekta sva imela še skoraj dve uri. Uro in pol prej je bila zahteva prevoznika Moby Lines, midva pa sva še hitreje od pričakovanj našla pravi pomol. Na trajektu sva si poiskala dva ležalnika in se udobno namestila. Jaz sem večino poti prespala, Marko pa… ne vem kaj je počel. Pravi, da nič kaj dosti. :)

Okrog 13. ure smo prispeli do Korzike in se izkrcali v Bastii. Ko sva zapeljala s trajekta nisva imela pojma kam naj greva oz. kje naj parkirava, da si ogledava mesto. Ulice so bile vse polne ljudi in parkiranih avtomobilov. Po nekaj krogih po centru, sva parkirala na plačljivem parkirišču. Drago!

Ogledala sva si predel mesta imenovan Terra Nova, del katerega je tudi Citadela. Na splošno ta predel velja za japijevski center mesta. Nato sva se sprehodila še skozi Terro Vecchio in en bolj ubog botanični vrt.

Kmalu sva se Bastie naveličala in se raje odpeljala proti Saint Florentu. V bližini mesteca sva našla prvi kamp ‘U Sole Marinu’. Majhen, vendar lepo urejen kamp. Z eno napako, ki sva jo opazila nekoliko kasneje – neprestano je močno pihalo. Čez dan niti ni bilo kritično, zvečer pa se je veter zelo okrepil.

Ko sva postavila šotor, sva se zapeljala do bližnjega mesteca St. Florent. Dokaj turistično, vendar s prijetnim večernim utripom. Privoščila sem si kepico najboljšega čokoladnega sladoleda, kar sem jih imela do sedaj priliko poskusiti. Mljask!